Zgodovina območja občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Bogati zgodovinski zapisi o dogajanju na območju naše občine so bili v zadnjih desetletjih izdani ob različnih priložnostih, v večjem obsegu v knjižni obliki.

Nekateri izmed njih so: Kolo časa, zbornik ob 230-letnici šolstva v Jurovskem Dolu (Stanislav Senekovič idr. 2004), Šolske stavbe v Jurovskem Dolu (Stanislav Senekovič 2009), Po poteh sakralne in profane kulturne dediščine na območju občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah (Rudi Tetičkovič 2013), Običaji – obredi in dogodki pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah (Alojz Peserl 2002), Zvesta Slovenka – Die Treue Wendin (dr. Rudolf Gustav Puff 1844, ponatis Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah 2017), Ivan Roškar (Milena Kokol in Aleksander Purgaj 2019), Gregor Einspieler (dr. Marjan Toš in Aleksander Purgaj 2022) in različni zborniki domačih društev.

V stoletjih preteklosti so pri razvoju našega kraja daleč največji pečat pustile gospoščini iz gradov: spodnji Maribor, Hrastovec in samostan Admont pri Gradcu. V nadaljevanju je predstavljenih le nekaj najpomembnejših letnic v zgodovini dogodkov in razvoja kraja.

Prve pisne omembe naselij in vodotokov v zgodovinskih virih:

• Žitence
  Žitence so kot kraj prvič omenjene 25. julija 1319, in sicer kot »Syteinsdorf an der Welich« (RHSt. št. 1100, str. 291). Naslednji zapis je iz leta 1358: »Sitesdorf iuxa aquam Welig in Collibus in parochia Jaring« (ONB 422).

• Sveti Jurij v Slovenskih goricah
  Prvič se omenja leta 1324 kot »Görigendorf in der Welik« (ONB 220).

• Zgornje Partinje
  Prvič se ta kraj omenja med letoma 1220 in 1230 z imenom »Pertin 20 mansi« (Alfons Dopsch 20/5-49). V letih 1265–1267 se omenja kraj »Pretin 27 hub cum supano«.

• Varda
  Varda se kot kraj prvič omenja med letoma 1220 in 1230, in sicer z imenom »Golzen, 7 mansi« (Alfons Dopsch 22/5-66). V letih 1265–1267 je zapisano ime »Choltzendorf 10 predia …«.

• Zgornji, Srednji in Spodnji Gasteraj
  Med letoma 1220 in 1230 jih v Ulrikovem uradu prvič zapišejo v latinščini: »In superiori Gozdra 10 mansi« (Alfons Dopsch 21/5-63), »Inferiori Gozdra 10 mansi« (Alfons Dopsch 21/5-64)« in Pirch 10 mansi« (Alfons Dopsch 21/5-65). »Pirch« se je dolga stoletja imenovalo območje v današnjem Spodnjem Gasteraju, v okolici rondoja.

• Malna
  Malna se s tem imenom pojavi šele v letu 1785 v davčnih urbarjih hrastovške gospoščine. V 18. stoletju se začne uporabljati izraz »Mallenberg«. Domneva se, da bi se lahko za naselje Malna pred tem že v srednjem veku uporabljalo ime »Weindorf zu St. Georgen«.

• Potok Globovnica
  Prvič je omenjen 22. februarja 1298, in sicer kot »drei hueben in den dorff das Glogowiz« (GZM 2/84). Leta 1383 potok zapišejo kot »Glogoycz«, leta 1550 kot »Globanitz bei St. Georgen in W. B.«, leta 1624 pa kot »pächl Glogobniz«. Globovnico so v preteklosti krasili številni žitni mlini. Najstarejši trije so zabeleženi v urbarju mariborske gospoščine že leta 1542, popis iz leta 1840 pa na Globovnici navaja pet žitnih mlinov.

• Potok Velka
  V zgodovinskih virih se prvič omenja leta 1211 kot »in rivum Welik«, leta 1214 kot »ad rivum Welik« in leta 1315 kot »in der Welich«. V Žitencah in Žicah je bilo leta 1840 popisanih šest žitnih mlinov. V Franciscejskem katastru je potok Velka v 18. stoletju v območju krajev Žitence in Žice imel še manjši pritok po imenu »Hostnik«.

• Partinjski potok
  Partinjski potok je prvič omenjen v Jožefinskem katastru v letih 1763–1787, takrat kot »Partin Bach«. V 19. stoletju so na njem delovali trije mlini.

• Vardovski potok
  V starejših virih na kartah ni omenjen.

• Gasterajski potok
  Ime potoka je prvič omenjeno leta 1772, in sicer kot »bis an den Gastereyerbach« (Mell-Pirchegger Gerichtbeschr. 307). V 19. stoletju (1815–1840) so na Gasterajskem potoku delovali tudi trije mlini.

Najstarejši znaki poselitve

Arheolog Stanko Pahič omenja ob svojem ogledu Jurovskih gomil tudi najdišče (pri Peserlu) prevrtane kladivaste kamnite sekire (fragmentirane), ki je od leta 1957 v Pokrajinskem muzeju Maribor pod inventarno številko A 1756. Starost te sekire še ni znanstveno določena. Najverjetneje pa jo lahko uvrščamo v konec neolitika (začetek 2. tisočletja pr. n. št.).

Najstarejši zanesljivi sekundarni zgodovinski viri nam razkrivajo, da so na območju občine prebivali ljudje že v antičnem času. Iz 4. stoletja našega štetja namreč izvirajo gomile v Jurovskem Dolu. Te gomile je leta 1923 raziskoval ptujski arheolog Viktor Skrabar in podatke o najdbi fibul s čebulasto glavico posredoval vodilnemu graškemu arheologu Valterju Schmidtu v muzej Joanneum. Gomile v Spodnjem in Srednjem Gasteraju so bile v preteklih stoletjih že prekopane in deloma izropane. Morda se v prihodnosti ob natančnejših raziskavah ugotovi, da so starejše od gomil v Jurovskem Dolu.

V slovenskih in avstrijskih arhivskih ustanovah je ohranjenih enajst pergamentnih listin iz obdobja poznega srednjega veka, v katerih se omenja: pravne posle gospoščin, naselja ali ljudi z območja naše občine, zraven tega pa je tudi nekaj popolnoma ali delno ohranjenih urbarjev različnih gospoščin.

Zgodovinsko pomembni dogodki:

• 811: ozemlje pripada Salzburški nadškofiji;
• 1100: ozemlje leži na meji z ogrsko državo, kjer nastanejo nam najbližji strelski dvorci: Hrastovec, Jurovski Dol in Žice;
• 1218: nastane škofija Seckau pri Gradcu, ki vse do 18. stoletja pomembno posega v dogodke na tem prostoru;
• 1277: v najstarejši pergamentni listini, ki jo hrani državni arhiv na Dunaju, kralj Rudolf Habsburški na Dunaju naznanja, da sta se mariborska meščana Eberhard in Martin prostovoljno odpovedala posesti v vaseh Partinje in Vilkom;
• 1280: urbarialni urad v Mariboru navaja imena podložnih vinogradnikov, ki so oddajali gornino v krajih: Zgornji in Spodnji Gasteraj, Partinje, Žitence in Sveti Jurij;
• 1311: pergamentna listina turjaških grofov Auerspergov za hubo v Zgornjem Partinju;
• 1324: prvič se pojavi ime kraja Görigendorff;
• 1418: na območju sedanje občine se dogaja pripoved po ljudskem izročilu Zvesta Slovenka;
• 1466: kot lastnik vinogradov v Partinju na Devcah omenjen mariborski jud;
• 1501: zgradi se zidana cerkev;
• 1527: Herbersteini od mariborske gospoščine odkupijo zemljišča v Partinju;
• 1532: Turki požgejo cerkev in pokopališče;
• 1535: lavantinski škof Filip posveti obnovljeno cerkev, pokopališče ob cerkvi, krstni kamen, in dva nova zvonova;
• 1537: seznam vasi z imeni podložnikov mariborskega urada, ki za blago, ki ga kupujejo za lastne potrebe, in za svoje blago, ki ga dajejo na prodaj, ne plačujejo mitnine. Prvič omenjeni župani:
• Weindorff bei Sannd Jorgen (Malna) – Jurij Keiditsch;
• Goltzendorff (Varda) – Leonnhart;
• Pirckh (Spodnji Gasteraj) – Gregor, sin Andreja Breznika;
• Schützendorff (Žice) – Petter Larenntzen;
• 1541: cerkvi dograjen zvonik;
• 1599 na pročelje cerkve v Svetem Juriju postavljen epitaf družine Suneck;
• 1602: v župnijo Svetega Jurija pride župnik Joannes Möhrhemius, privrženec protestantizma. Po sporu z graškim škofom Martinom Brennerjem, ob vizitaciji leta 1607 kraj zapusti;
• 1616: župan Partinja Jakob Škrget omenjen v listini mariborske gospoščine Khyssl;
• 1617: vizitacija sekovskega škofa Jakoba Eberleina, omenjena tudi kostnica na pokopališču ob cerkvi;
• 1629: lenarška župnija začne voditi krstno knjigo, tudi za podružnico v Svetem Juriju;
• 1661: začnejo se čarovniški procesi na gradu Hrastovec:
• v več pisnih virih zasledimo osebe z našega območja in tudi shajališče čarovnic v Partinju na Gradišču pri križu, od koder naj bi te letele na Donačko goro;
• 1666: lenarška župnija začne voditi poročno knjigo, tudi za podružnico v Svetem Juriju;
• 1676: v kraju in okolici razsaja kuga;
• 1700: pokopališče na parc. št. 383/1, k.o. Jurovski Dol;
• 1701: lenarška župnija začne voditi knjigo smrti, tudi za župnijo Sveti Jurij;
• 1704: cerkvi v Svetem Juriju prizidani stranski kapeli, ki sta imeli poslikave tudi na zunanjih straneh;
• 1721: rojen Franc Čep, prvi znani učitelj s koreninami iz našega kraja, ki je služboval pri Sv. Andražu in Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah;
• 1728: omenjen prvi učitelj (»lüdimagister«) Janez Jurij Fechtinger v Partinju;
• 1739: vizitacija, cerkev na novo prekrita, lesena kaplanija, župnija spada pod lipniški dekanat;
• 1746: za potrebe vojske popravljajo cesto Weitersfeld–Jurovski Dol–Lenart;
• 1772: omenjen učitelj (»lüdimagister«) Andrej Senekovič;
• 1774: začne se redno šolstvo pri Svetem Juriju;
• 1785: davčna knjiga za trg Sv. Lenarta navaja zanimiva imena naselij v naši občini: vicariat St. Georgen, Pfarr St. Georgenardi, Gegend Dogoshki verch, Gegend Scheroko, Gegend Partin, Gegend Na Malne, Gegend Reizena, Gegend Schitenze, Gegend Jurschenza, Gegend Kleinberg, Gegend Velka, Gegend Gasterei, Gegend Schutzendorf, Zenkoua, Unter Partin, Gegend Gora, St. Georgental, Gastereiberg, Na Scherokem;
• 1786: ustanovljena samostojna župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah;
• 1815: omenjenih več gospoščin in trije samostani, ki so imele v kraju stoletja svoje posesti in podložnike:
• gospoščina Maribor – spodnji grad;
• gospoščina Maribor – zgornji grad;
• samostan St. Paul im Lavanttal;
• samostan Admont;
• gospoščina grad Turjak (Auerspergi);
• gospoščina grad Ptuj;
• gospoščina Spielfeld;
• gospoščina Fraydenegg;
• gospoščina Radlje;
• gospoščina Wagna;
• župnija Cmurek;
• gospoščina Fram;
• gospoščina Muretinci;
• gospoščina Weitersfeld;
• gospoščina Weisenegg (pri Wildonu);
• mestna župnija Gradec (cerkev sv. krvi Graz);
• mestna župnija Maribor;
• gospoščina zgornji Cmurek;
• gospoščina Gornja Radgona;
• gospoščina Viltuš;
• samostan Reinthal;
• gospoščina Negova;
• gospoščina Spodnji in Zgornji Hrastovec;
• 1815:
• v popisu omenjena opekarna pri Jurovskem Dolu;
• pri Svetem Juriju pokopljejo 109 let staro žensko;
• v Gasteraju omenjen župan (amtman) Mihael Schonweter;
• 1820:
• v kraju izdelan prvi detajlni zemljevid območja župnije Sveti Jurij – hranijo ga v nadškofijskem arhivu Maribor;
• v katastru prvič zabeleženo današnje staro pokopališče jugovzhodno ob cerkvi;
• staro pokopališče na parceli 383/1 najverjetneje sega v 17. stoletje;
• 1824: licitacija del za novo šolsko poslopje;
• 1826: otvoritev stare šole – danes Slomškov dom;
• 1833: prva objava letnega sejma za »Jurjevo« ob župnijskem prazniku;
• 1834:
• znani prvi trije naročniki zgodovinskega časopisa Steiermarkische Zeitschrift;
• na območju občine stoji 490 hišnih poslopij, za potrebe kmetijstva uporabljajo 219 konjev;
• 1840: licitacija del za izgradnjo nove mrliške vežice;
• 1844:
• na Gradišču v Partinju izkopavajo ostanke gradu;
• Rudolf Gustav Puff v graškem leposlovnem listu Styria izda zgodovinsko povest »Die Treue Wendin« (Zvesta Slovenka). To je najstarejša znana povest, v kateri je opisan naš kraj;
• 1847: v kraju dela prvi zdravnik – kirurg Jožef Blumauer, ki je v kraju ostal do leta 1850. Nasledil ga je kirurg Franc Rose, in sicer do leta 1856, za njim se omenja kirurg Lovrenc Tancer, ki je tukaj deloval do leta 1867, za njim je do leta 1883 delo kirurga opravljal Adam Planer, od leta 1891 dr. Josip Joraš in od leta 1900 dalje dr. Franc Tiplič;
• 1848: peticijo za zedinjeno Slovenijo podpiše 276 naših prednikov iz vseh občin župnije Svetega Jurija;
• 1851: iz Ljubljane v vas prispejo novi zvonovi za cerkev;
• 1859:
• Rudolf Gustav Puff v svoji knjigi »Marburger Taschenbuch« opiše potovanje skozi Sveti Jurij;
• umrl je nadučitelj Janez Grosslinger, ki je v kraju poučeval 50 let;
• škof Slomšek prenese sedež lavantinske škofije v Maribor. Po stoletjih uprave sekovske (graške) škofije tudi naš kraj pripade slovenski škofiji;
• 1861: cerkev dobi nove orgle, ki jih je izdelal Janez Deučman, tovarnar na Dunaju, po rodu iz Svetega Jurija;
• 1862: v kraju se odpre prva trgovina, katere lastnik je Jožef Žager;
• 1866: odpre se župnijska bukvarnica;
• 1869: navedeni so župani in tajniki občin: Srednji Gasteraj: Filip Majcenič, tajnika Franc Knuplež in Johann Gungl; Spodnji Gasteraj: Majer Jurij, tajnika Anton Bauman in Johann Beloglavec, Jurovski Dol: Franc Lorber, tajnika Johann Caf in Simon Zorjan; Malna: Jožef Vogrin, tajnika Johann Krautič in Bartolomej Belna; Žitence: Franc Pihler, tajnika Simon Kurnik in Tomaž Letnik; Partinje: Johann Kokol, tajnika Jakob Markuš in Alojz Nekrep;
• 1873: vinski trgovec in gostilničar Jurij Pavalec iz Svetega Jurija se udeleži s tukaj pridelanim vinom svetovne razstave na Dunaju;
• 1880: kraj prizadene potres, ki je trajal 8–10 sekund. »Kure so vreščale, dveri so ropotale in druge reči se majale, kakor bi jim tal zmanjkalo,« zapiše neznani dopisnik iz Sv. Jurija, 18. novembra 1880 v Slovenskem gospodarju;
• 1883: Jurovčan Peter Wallner, profesor na graškem ženskem učiteljišču, povzdignjen v naslov cesarskega svetovalca;
• 1885: štajerski deželni svet na podlagi novih določil odobri kmetijske nadaljevalne tečaje na ljudski šoli pri Svetem Juriju;
• 1887: župan Svetega Jurija Peter Mesarec izvoljen za načelnika okrajnega odbora Sv. Lenart;
• 1888: Gregor Einspieler izvoljen v koroški deželni zbor v Celovcu;
• 1889: pri Svetem Juriju se odpre cesarsko-kraljevi poštni urad;
• 1894:
• pri Svetem Juriju ima 5. avgusta novo mašo dr. Fran Kovačič – filozof, teolog in zgodovinar;
• razglašen prvi častni občan občine – Jurij Rantaša;
• 1897:
• rojak Janez Zorec postane deželni sodni svetnik v Sarajevu;
• pogorel mlin Simona Omana na Globovnici;
• 1898: trgovec Anton Unger izda prve litografske razglednice Svetega Jurija;
• 1901:
• okrajni zastop pri Lenartu objavi razpis za izgradnjo okrajne ceste Lenart–Sveti Jurij;
• Ivan Roškar izvoljen za načelnika okrajnega zastopa Lenart;
• v avgustu prepeljana v dunajsko bolnišnico dva krajana, ki sta po ugrizu psa obolela za steklino;
• v Gradcu doktorira jurovski kaplan Josip Sömrek, kasneje urednik Südsteirrische Post in Straže;
• imenovana dva častna občana: nadučitelj Matevž Rajšp in župnik Anton Šijanec;
• 1902:
• ustanovljena prosvetno društvo Edinost in pevski zbor;
• Ivan Roškar izvoljen za deželnega poslanca v Gradcu;
• 1903:
• Dominik Koser se s kobilo Ledo udeleži kasaških dirk v Mariboru;
• Jakob Voglar ustanovi tamburaški orkester pri Svetem Juriju;
• za kaplana k Svetemu Juriju pride češki publicist in leksikograf Antonin Zavadil, avtor več del in prevodov;
• 1905: Janez Pavalec proda gostilno, trgovino in pošto v trgu Francu Krajncu;
• 1906: potres v januarju, ki je trajal 2 minuti;
• 1907:
  • Ivan Roškar ustanovi Slovensko kmetsko zvezo. Na volitvah je izvoljen v dunajski državni zbor;
  • pobuda za izgradnjo železnice iz Spodnje Purkle (kraj v Avstriji) čez Slovenske gorice: Žitence–Lenart–Ptuj;
  • prvo predavanje o zgodovini kraja Sveti Jurij v režiji dr. Franca Kovačiča;
• 1908: v kraju nastopi službo prvi pismonoša;
• 1909:
• zgrajena nova šola: »Jubilejna šola cesarja Franca Jožefa«;
• pobuda v deželnem zboru za izgradnjo ceste Jakob–Sveti Jurij–Cmurek;
• Francu Wella iz Žic podeljen naziv častni občan;
• 1910: ustanovljena podružnica telovadnega društva Orel;
• 1912: umrl nadučitelj Matevž Rajšp, ki je 40 let služboval pri Svetem Juriju;
• 1913:
• ustanovijo Vojaško veteransko društvo Sveti Jurij v Slovenskih goricah;
• pogorel mlin Jurija Kranerja v Jurovskem Dolu;
• 1914:
• vojna, mobilizacija, v prvem valu vpoklicanih 284 domačinov, aretacija državnega poslanca Ivana Roškarja in kaplana Bosine;
• imenovan častni občan: Ivan Bosina;
• 1916: vojska zapleni vse cerkvene zvonove in bakreno streho;
• 1918:
• konec vojne, ki je terjala visok davek: 103 mrtvi, 114 ranjenih in 42 ujetih;
• ustanovi se pododbor Narodnega sveta za Štajersko;
• 1919: dobimo prvega cestarja;
• 1920: Ivan Roškar postane minister za kmetijstvo v Vladi SHS;
• 1922:
• prišel prošt Gregor Einspieler;
• v Zgornjem Partinju Jožef Rebernik že dolga leta opravlja pomembno službo »ovtarja«;
• 1924:
• cerkev v Svetem Juriju obišče in ugotovitve popiše umetnostni zgodovinar Franc Stele;
• zgrajena cesta Malna–Zgornja Velka;
• ustanovljena podružnica protituberkulozne lige;
• cerkev dobi nove zvonove;
• 1927:
• umrl prošt Gregor Einspieler;
• Janez Škrlec s Spodnjega Gasteraja odpre prvo podjetje v kraju – trgovino z vinom in sadjevcem;
• 1928: omenjeni prvi lovci, člani S. L. D.: Franc Brezner iz Partinja, Ivan Zorjan iz Svetega Jurija in Janez Klobasa iz Žitenc;
• 1930: za potrebe živinskega sejma se v centru zgradi mostovna tehtnica;
• 1931:
• začenja se javni prevoz na liniji Maribor–Jakob–Sveti Jurij–Cmurek;
• ustanovljena Sokolska četa Sveti Jurij;
• imenovan častni občan: Ivan Roškar;
• 1932: tukaj službuje kaplan Stanko Trobina, prejemnik odlikovanja reda zaslug za narod s srebrnimi žarki za življenjsko delo na področju glasbene umetnosti;
• 1933: umrl deželni in državni poslanec ter bivši minister Ivan Roškar;
• 1934:
• preureditev občin;
• ustanovljeno gasilsko društvo;
• 1935: društvo Edinost priredi prvo gledališko predstavo na prostem (trg pred cerkvijo);
• 1937:
• omenjene arheološke najdbe nekdanje prvotne vasi južno od cerkve;
• ustanovljena strelska družina;
• 1938:
• v kraju službuje kaplan Jože Lampret, med drugo svetovno vojno znan partizanski duhovnik;
• kraj dobi prvo telefonsko zvezo;
• 1939:
• obisk bana Marka Natlačena;
• gasilska četa kupi motorno brizgalno;
• Sveti Jurij in Žitence obišče kitajski škof Cheng;
• začne se nabirka za izgradnjo kulturnega doma;
• 1940: ustanovijo sadjarsko-vinogradniško društvo;
• 1941:
• začetek vojne;
• Sveti Jurij preimenujejo v Mallenberg in dodelijo ptujskemu okrožju;
• zaplemba 10 posesti, rasni popis prebivalstva, 47 izgnanih, nastavitev nemškega učiteljstva, ukinitev vseh slovenskih društev in organizacij (dekliški krožek, fantovski odsek, strelska družina, prostovoljna gasilska četa, jugoslovanski Rdeči križ, društvo Edinost, podružnica sadjarskega in vinogradniškega društva);
• 1942:
• v Zagrebu umre izgnani župnik Ivan Bosina;
• ustreljen prvi talec Franc Ornik;
• okupator odpre nemško knjižnico;
• 1943: v kraju se pojavi četniška enota;
• 1944:
• spopad v Partinju, šest padlih;
• bombardiranje zavezniškega letalstva;
• 1945:
• napad partizanov na šolo in občinsko poslopje v kraju, umikajoče se nemško in madžarsko vojaštvo, prihod Bolgarov;
• bombardiranje zavezniškega letalstva;
• ustanovljena Lovska družina Jurovski Dol;
• 1946:
• uvedejo K. N. O. O. – krajevne narodnoosvobodilni odbore, ki se kasneje preimenujejo v KLO – krajevne ljudske odbore;
• podobna upravna razdelitev kot v Avstro-Ogrski – na male občine;
• ustanovljena ljudska knjižnica;
• 1948:
• ustanovijo kmetijske trgovine v Gasteraju in Partinju;
• ustanovijo ljudski knjižnici v Gasteraju in Partinju;
• 1949:
• zaradi vojne šele to leto dogradijo kulturni dom;
• ustanovljeno Kulturno društvo Ivan Cankar;
• 1952:
• ukinitev malih občin in združitev v okviru ozemlja župnije in šolskega okoliša;
• občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah preimenujejo v občino Jurovski Dol;
• Sveti Jurij v Slovenskih goricah dobi elektriko;
• 1953:
• ukinjena občina Jurovski Dol in priključena z ostalimi k veliki občini Lenart;
• cerkev dobi rabljene železne zvonove iz Kočevskega;
• 1956: ponovno uvedena avtobusna zveza z Mariborom;
• 1963: ustanovijo krajevne skupnosti;
• 1966: zgrajen večstanovanjski učiteljski blok;
• 1967: ustanovijo Nogometni klub Partizan;
• 1970: poteka izgradnja krajevnega vodovoda;
• 1973: v okviru kulturnega društva ustanovljena folklorna skupina;
• 1978:
• zaradi pomanjkanja vode dogradijo vodovod do Lenarta;
• izvedejo asfaltiranje ceste od Lenarta do Jurovskega Dola;
• obnovljena osnovna šola z novo telovadnico;
• 1980: začne se prodaja gradbenih parcel v centru vasi;
• 1984: ustanovijo društvo upokojencev;
• 1985: Kmetijska zadruga Lenart je začela izgradnjo moderne trgovine in deponije za sladkorno peso;
• 1986: regulirajo strugo potoka Globovnica od Jurovskega Dola do Lenarta;
• 1987: začne se izgradnja analognega telefonskega omrežja;
• 1988:
• podjetje Mercator zgradi novo trgovino;
• začne se izgradnja mrliške vežice na novem pokopališču;
• 1990: prve demokratične volitve – za župana lenarške občine je bil izvoljen Jože Škrlec, v zbor občin v Ljubljani pa Peter Kraner;
• 1991:
• razglasitev slovenske samostojnosti;
• mobilizacija večjega števila občanov v teritorialno obrambo in enote policije;
• 1992: na trgu v Jurovskem Dolu se zgodi tragični atentat na predvolilnem shodu – ubit politik Ivan Kramberger;
• 1994:
• izveden referendum o preimenovanju krajevne skupnosti v Sveti Jurij v Slovenskih goricah;
• referendum za ustanovitev samostojne občine ni uspel;
• 1998: izveden drugi referendum za samostojno občino – za je glasovalo 49 % in proti 51 %;
• 2006: z izločitvijo iz občine Lenart nastane samostojna občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah.