GREGOR EINSPIELER, ŽUPNIK PRI SV. JURIJU V SLOVENSKH GORICAH 1922 - 1927
Gregor Einspieler se je rodil 10. marca 1853 v Svečah pri Bistrici v Rožu. Po ljudski šoli je obiskoval gimnazijo v Celovcu in tam končal bogoslovne študije. Kot kaplan je služboval v nemških, nato slovenskih farah, nekaj časa v Št. Jakobu v Rožu, nato tudi na Višarjah, v Beljaku in Celovcu. Leta 1888 je postal župnik v Podkloštru. Od leta 1906 do leta 1919 je bil prošt v Tinjah, od koder je moral zaradi napadov nemških nacionalistov januarja 1919 pobegniti v Pliberk. Ob pripravah na plebiscit se je vrnil na Koroško, po plebiscitu oktobra leta 1920 pa so ga izgnali iz Koroške. Leta 1922 je postal župnik pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, kjer je 28. aprila 1927 umrl in je tam tudi pokopan. Od njegovega prevzema župnije Sv Jurija je letos minilo okroglih sto let.
Gregor Einspieler ni bil le vnet dušni pastir, temveč tudi vse življenje izredno aktiven narodni delavec. Tako je po smrti svojega strica Andreja leta 1988 prevzel lastništvo glasila Mir in ga obdržal do konca njegovega izhajanja leta 1920. V letih 1897–1898 je bil lastnik in izdajatelj dvomesečnika Domači prijatelj, zabavno-učne priloge Miru. Kot lastnik tega časopisa si je nakopal velike skrbi in sitnosti. Neprestano so ga namreč zasledovali nemški ovaduhi in pogosto se je znašel na sodišču zaradi »tiskovnih pravd«. Te je redno izgubljal in to ga je tudi materialno prizadelo. Leta 1888 je bil izvoljen namesto umrlega strica Andreja na nadomestnih volitvah v velikovškem volilnem okrožju za deželnega poslanca. Marca 1890 je bil med ustanovitelji in nato dolgoletni predsednik „Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem“. To je bil prvi korak k organizacijski in politični ločitvi voditeljev koroških Slovencev od nemškega konservativizma.
Kljub temu, da je Gregor Einspieler veljal za izgnanca, se ga je ljudstvo v župniji Sv. Jurija v Slovenskih goricah z ljubeznijo oklenilo. V »najprijaznejšem delu« Slovenskih goric je našel mir in novi dom. Njegovi farani so videli v njem ideal dušnega pastirja in to mu je lajšalo težke spomine na čas preganjanja v rodni Koroški, ki jo je nosil globoko v srcu vse do smrti.
Dr. Marjan Toš
Fotografija: Gregor Einspieler (vir: Ilustrirani Slovenec, 2, št. 51, 19. 12. 1926, F 8, NUK)